-
1 level
['levl] 1. noun1) (height, position, strength, rank etc: The level of the river rose; a high level of intelligence.) nivo, stopnja2) (a horizontal division or floor: the third level of the multi-storey car park.) nadstropje3) (a kind of instrument for showing whether a surface is level: a spirit level.) libela4) (a flat, smooth surface or piece of land: It was difficult running uphill but he could run fast on the level.) ravnina2. adjective1) (flat, even, smooth or horizontal: a level surface; a level spoonful (= an amount which just fills the spoon to the top of the sides).) zvrhan, zravnan2) (of the same height, standard etc: The top of the kitchen sink is level with the window-sill; The scores of the two teams are level.) v isti višini, izenačen3) (steady, even and not rising or falling much: a calm, level voice.) umirjen3. verb1) (to make flat, smooth or horizontal: He levelled the soil.) izravnati2) (to make equal: His goal levelled the scores of the two teams.) izenačiti3) ((usually with at) to aim (a gun etc): He levelled his pistol at the target.) nameriti4) (to pull down: The bulldozer levelled the block of flats.) zravnati (z zemljo)•- level crossing
- level-headed
- do one's level best
- level off
- level out
- on a level with
- on the level* * *I [levl]adjective ( levelly adverb)raven, vodoraven; enak, izenačen; trezen, pameten; prediren, hladen (pogled); physics enake potence; American slang pošten, fair; American economy obročento draw level with s.o. — dohiteti kogato give s.o. a level glance — predirno (hladno) koga pogledatiII [levl]nountechnical libela, vodna tehtnica; nivelacijski instrument; ravnina, gladina; nivo, raven, stopnja; višina (vode, glasu); mineralogy (raven) rovAmerican colloquially on the level — pošten(o), odkrit(o)on a level with — na isti višini s, zto put o.s. on the level of others — izenačiti se z drugimiIII [levl]transitive verb(i)zravnati, izenačiti (to, with s, z); zbiti (koga) na tla; meriti, nameriti, naperiti, usmeriti (puško, pogled, kritiko, at, against na)to level with the ground — zravnati z zemljo; -
2 up
(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se* * *I [ʌp]nounvzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mestoon the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhibenII [ʌp]adjectiveki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)the up coach — kočija, ki vozi navkreberup line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestuthe up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v Londonup and doing before day colloquially že pred dnevom na nogahalready up and about colloquially že (zopet) na nogahto be up late — dolgo čuti, bedetihe is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovanto be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)tito be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogoto be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradito be one up sport biti za točko boljšito be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati sethe fire is up — ogenj plamti, plapolathe game is up — igre je konec (tudi figuratively)how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?the storm is up nautical vihar besniwhat's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?III [ʌp]adverb1.gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazajup from the grounds figuratively od temeljevup with the Democrates! — živeli demokrati!hands up! — roke kvišku!this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;2.bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjoup and up — više in više, vedno višecome up! — pridi bliže!speak up! — govori(te) glasneje!to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;3.v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.hurry up! — pohiti!, brž!shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;4.popolnoma, čisto, do kraja; skupajto drink up — izpiti, popitithe street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;5.zgoraj, visoko; pokonci, na nogahI live two storeys up — stanujem v 2. nadstropjuto be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajatithe Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedoto sit up — sedeti v postelji;6.v mestu, na univerzi, v šolito stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;7.up to —; a) (vse) do; proti, prekto be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustreznoup to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, primaup to par figuratively "na višini"not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spoznayour work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežešto be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kajwhat are you up to? — kaj nameravaš?it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitevto be up to a thing or two figuratively biti prebrisanto feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kajto get up to s.o. — držati korak s komto be up to the mark figuratively biti na višinito be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkarišwhat has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;8.pod vodstvom (pri študiju na univerzi)I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);9.up with, against — etcup with — na isti višini z, v isti oddaljenosti zto come up with s.o. — dohiteti kogaup with you! — vstani!, pridi gor!up into — gori v, gorup on — više (od, kot)up till — vse do;IV [ʌp]preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjostiup the hill — navkreber, po hribu navzgorup a tree figuratively v stiski, v škripcihV [ʌp]intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)up and at him! — nanj!, za njim!he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)VI [ʌp]interjectionup! — kvišku! pokonci!up (with you)! — vstani(te)!; vstati! -
3 grade
[ɡreid] 1. noun1) (one level in a scale of qualities, sizes etc: several grades of sandpaper; a high-grade ore.) stopnja (kakovosti)2) ((American) (the pupils in) a class or year at school: We're in the fifth grade now.) razred3) (a mark for, or level in, an examination etc: He always got good grades at school.) ocena4) ((especially American) the slope of a railway etc; gradient.) nagnjenost2. verb1) (to sort into grades: to grade eggs.) razvrstiti2) (to move through different stages: Red grades into purple as blue is added.) prehajati•- grader
- grade school
- make the grade* * *I [greid]nounstopnja; vrsta; ocena; žival, ki ima enega roditelja čiste rase; nagnjenost, pobočje, strmina; American razred, plural osnovna šolaAmerican grade school — osnovna šolaAmerican slang grade grabber — stremuhAmerican grade crossing, crossing at grade — križišče ceste in železnice v isti višiniAmerican grade teacher — učitelj(ica) osnovne šoleto be on the up-grade — napredovati, dvigati seII [greid]transitive verbrazvrstiti, razvrščati, po stopnjah urediti, sortirati, izravna(va)ti, splanirati, oceniti, ocenjevatito grade up — križati z boljšo pasmo, oplemenititito grade up with s.o., s.th. — dati se primerjati s kom, čim -
4 crossing
1) (a place where a road etc may be crossed: a pedestrian-crossing; a level-crossing.) prehod2) (a journey over the sea: I was seasick as it was a very rough crossing.) plovba prek morja* * *[krɔsiŋ]nounkrižišče; križanje; prehod, prelaz; prebroditev, vožnja preko morja; technical križna vez; figuratively nevolja -
5 flush
1. noun1) (a flow of blood to the face, making it red: A slow flush covered her face.) rdečica2) ((the device that works) a rush of water which cleans a toilet: a flush toilet.) splakovalnik2. verb1) (to become red in the face: She flushed with embarrassment.) zardeti2) (to clean by a rush of water: to flush a toilet.) splakniti3) ((usually with out) to cause (an animal etc) to leave a hiding place: The police flushed out the criminal.) izbezati•- flushed- in the first flush of
- the first flush of* * *I [flʌš]nounjata preplašenih ptičev; plašenjeII [flʌš]1.intransitive verbpreplašiti se, odleteti;2.transitive verbpreplašitiIII [flʌš]nounbrizg, curek; splakovanje; bujna rast; zardevanje, rdečica; razburjenost, vzkip; nenadno obilje; bogastvo; mlinski kanal, rakeIV [flʌš]1.transitive verbzaliti, preplaviti; izp(i)rati, splakniti; povzročiti, da zardi; navdušiti, razvneti, razburiti; ohrabriti; rediti (ovce);2.intransitive verbbrizgniti, štrcniti; priteči, vdreti; kliti, brsteti, rasti; zardetiV [flʌš]transitive verbporavnati, zravnati; napolnitiVI [flʌš]adjective ( with) iste višine, raven; močen; zrel; bujen; (of) poln; bogat, obilen; zapravljivflush of money — bogat, premoženVII [flʌš]adverb ( with) na isti višini -
6 upsides
[ʌpsaidz]adverb colloquially na isti višinito get upsides with s.o. figuratively obračunati (biti kvit) s kom -
7 on a level with
(level with: His eyes were on a level with the shop counter.) na isti višini
См. также в других словарях:
vzporéden — dna o prid. (ẹ̄) enak, podoben čemu a) glede na lego: vzporedna trama; biti čemu, med seboj, s čim vzporeden; vzporedna črta, ulica / vzporedno premikanje b) glede na lastnosti, značilnosti: vzporedne ideje; vzporedni življenjski usodi / z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
etáža — e ž (ȃ) 1. del stavbe med dvema stropoma: stavba ima dve etaži pod zemljo in deset nad zemljo; kletna etaža; poslovna, stanovanjska etaža; trgovina ima pet etaž; stolpnica z desetimi etažami / stanuje v tretji etaži v tretjem nadstropju 2. del… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krížast — a o prid. (í) 1. ki ima obliko križa: okno s križasto mrežo; križasto tramovje ostrešja / meč s križastim držajem; križaste antene 2. raba peša ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno se križajočih črt, prog; karirast: križast telovnik;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lóža — 1 e ž (ọ) 1. majhen prostor z nekaj sedeži in posebnim vhodom, zlasti v gledališču: iz te lože se dobro vidi na oder; sedeti v loži; gledalci v ložah; imeti sedež v loži; pog. dobil je ložo ložni sedež, ložne sedeže / balkonske razvrščene v isti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
préslica — e ž (ẹ) 1. rastlina vlažnih tal s členastim votlim steblom in sivo zelenimi stranskimi poganjki v isti višini: s preslico zarasla njiva / čaj iz preslice 2. lesena priprava, na katero se pritrdi preja pri ročnem predenju: natakniti preslico na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ród — ú tudi a m, daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; mn. rodóvi (ọ̑) 1. skupnost ljudi, potomcev istega prednika: nadaljevati rod; tam živi zdaj drug rod; to je zdrav rod; začetnik rodu / z njim je rod izumrl on je bil zadnji član rodu 2. navadno s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sedéti — ím nedov. (ẹ í) 1. biti v takem položaju, da je teža telesa pretežno na zadnjici: nekateri so sedeli, drugi stali; sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču; sedeti na tleh; sedeti pri peči, pod drevesom; sedeti v sedlu; mirno, negibno, udobno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
túrški — a o prid. (ú) nanašajoč se na Turke ali Turčijo: turški narod / turški športniki / turški predsednik // nanašajoč se na staro Turčijo: turški imperij / turški paša, sultan / turški vpadi / turški časi časi turških vpadov ● poljud. turški nagelj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vretênčast — a o prid. (é) 1. podoben vretencu: vretenčasti okraski / vretenčasta oblika 2. sestavljen iz vretenc: vretenčasta hrbtenica ◊ bot. vretenčasta razvrstitev listov razvrstitev listov, pri kateri stojijo listi na steblu v isti višini … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vretênce — a s (é) 1. manjšalnica od vreteno: naviti nit na vretence / vretence svile 2. vsaka od kosti, ki sestavljajo hrbtenico: poškodovati si vretenca / hrbtenična vretenca ∙ ekspr. na moji hrbtenici bi lahko preštevali vretenca zelo sem suh ♦ anat.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
temperatura — temperatúra ž DEFINICIJA 1. fiz. fizikalna veličina (simbol T), svojstvo nekog tijela koje određuje smjer prijenosa topline kada je tijelo stavljeno u dodir s nekim drugim tijelom: toplina prelazi s tijela više temperature na tijelo niže… … Hrvatski jezični portal